"Morate biti dovolj sebični, da se najprej uskladite s tem kar ste,sicer nimate drugim ničesar dati. Da si racionalen, trajnosten (ekonomsko sebičen in ne-potraten), pomeni, da si etičen in moralen do sebe (razčistiš s sabo, kaj si .), in dovolj izobražen, da lahko trezno pomagaš drugim"
------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Morale[1], etike[2] in lepega obnašanja se
učimo že od pravljic dalje, torej vse od takrat, ko sta bili hudobni, ošabni in
lažnivi sestri v Pepelki kaznovani za svoje obnašanje tako, da ju princ ni
izbral za ženo.
Najbolj pomembna “pravljica” je etični kodeks
(slovenskih knjižničarjev, bančnikov, zavarovalničarjev, zdravnikov,...), ki na
prvi vtis lahko deluje manj privlačen in zanimiv kot pravljica iz otroštva.
[1] Morala (lat. mos, mores=običaj)označuje obliko
človekovega odnosa do sveta, drugih ljudi in do sebe.
Manifestira se v motivaciji
postopanja, ocenjevanju moralno relevantnih dejanj, dobrih in slabih. Nanaša se
torej na tisto, kar je dobro in
kar je slabo, kar je pravilno in kar je napačno pri človekovi osebnosti in
njegovem postopanju. Je potemtakem lahko celota moralnih vrednot in običajev v
neki družbi.
[2] Etika (grško: ἦθικα) je filozofski nauk o
nravnosti, o dobrem in zlu. Razumemo jo lahko kot filozofsko disciplino, ki
raziskuje temeljne kriterije moralnega vrednotenja, pa tudi splošno utemeljitev
in izvor morale, je skupek moralnih principov. Po nekaterih
filozofih pa je etika filozofska disciplina, ki se ukvarja s tematiko
človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in zlega, moralnega in
nemoralnega.
ČLOVEK ni samo invalidni homooeconomicus, homo rationalis, temveč je predvsem bolj kompleksno živo bitje, ki se ne ravna zgolj po ekonomskih (finančnih) kriterijih v svojih odločitvah. Gre za socialne, kulturne, tudi okoljske, solidarnostne motive, ki skupaj z materialnimi tvorijo ČLOVEKA kot celoto.
Prav zaradi svoje kompleksnosti se človek dnevno srečuje z dilemami – kaj je etično in moralno. Pri
svojih odločitvah mora posameznik mnogokrat hkrati upoštevati ekonomski in
etični vidik vsakega problema oziroma izziva.
Živimo v
denarno tržnem gospodarstvu, ki ima v sebi vgrajeno družbeno razslojenost.
Navzven se kaže kot neenakost.
Družbena razslojenost je vedno veljala za nekaj nepravičnega, čeprav smo jo vsi
sprejemali kot dejstvo.
„Kako
prijetno bi bilo življenje, ko bi ljudje, ki imajo denar, tega uporabljali
tako,
kot bi
ga uporabili tisti, ki ga nimajo“
Rolande
Dorgeles
Še posebej v
težavnih okoliščinah pride do izraza sposobnost presojanja, kaj je dobro
oziroma prav. Pri tem odigra pomembno vlogo moralni razvoj posameznika. Ta se se najbolj oblikuje v tretji fazi
življenjskega obdobja ko govorimo o lastnem
moralnem razvoju.
Etično
trajnostno razvojno izobraževanje potrebujemo za uveljavitev sodelovanja in
soodgovornosti na vseh področjih človekovega življenja in postavitev mešanega
modela, ki bo združeval socialno državo,
socialni dialog in model socialno-tržnega gospodarstva, ki bo vključeval tudi šibkejše člane družbe.
Na ta način bo tudi njim ponujena možnost aktivnega sodelovanja in prevzemanju
odgovornosti.
„Samo en
kotiček vsemirja je, ki ga lahko popravite. To ste vi sami“
Aldous Huxley
„Vsa nesreča
našega časa je v tem, da se nam je prej posrečilo razcepiti atom kot zediniti
ljudi“
Cesare Zavattin
Le avtonomen, svoboden in izobražen posameznik,
je sposoben sam, po lastni presoji zavestno, brez manipulacij okolja in
medijev, sprejemati svoje odločitve...
„Ljudje za tisto, kar so, vedno obtožujejo razmere“
George Bernard Shaw
Izobraževanje in pridobljeno znanje posameznika pomenita odgovornost, da iz trajnosti kot
načrta napravijo nekaj resničnega. To velja za vsakega posameznika.
„Nekoč je moj prijatelj bankir
vpričo mene dokazoval sinu, da je treba biti pošten. Da bi ga prepričal,
mu je za primer povedal tole: „Glej, včeraj zjutraj je prišel nekdo vložit
velik znesek v mojo banko; pri štetju pa se je zmotil in vplačal štiri tisoč
funtov preveč. In kaj sem storil jaz ? Niti za trenutek se nisem obotavljal:
brž, ko sem opazil pomoto, sem poslal dva tisoč svojemu družabniku.“
Herbert Tree
Kaj pomeni, če za nekoga rečemo,
da je moralna oseba?
- moralna osebnost je tista, ki ima osebno
integriteto in je poštena ter ji lahko
zaupamo (politika govori državljanom: kriza je zamajala temelje zaupanja znotraj držav in med državami,
zato bo ključna ponovna vzpostavitev zaupanja.
Zaupanje pa je lažje izgubiti kot ga pridobiti ali povrniti.
Samo z zaupanjem lahko zgradimo
močan in VAREN svet.
„Čim glasneje je govoril o svoji ČASTI, tem hitreje smo
šteli svoje žlice“
Ralph Waldo Emerson
„Obstaja samo en način, da postaneš srečen:
ali imeti vest čisto, ali je sploh ne imeti“
Ogden Nash
Ko
moralno-etično »vrednotimo« naše odločitve, največkrat iščemo odgovore
na vprašanja:
•
Kaj je
dobro ?
•
Kaj
narediti ?
•
Kakšen
človek naj bom in kakšen ne smem biti ?
•
Kakšne
vrline moram imeti, da sem dober ?
•
Kako in
kdaj odreagirati ?
•
Ali je
legalno?
•
Kakšna
so pravila - ali je v skladu s pravili in smernicami?
•
Za kaj
mi je mar ?
•
Kaj je
prav oziroma kaj je »bolj« prav ? (prav je, da povemo po resnici, prav pa je
tudi, da upoštevamo posameznikova občutja in čustva...)
•
Ali bom
sproščen in brez krivde, če to naredim?
•
Ali bi
enako storil za moje prijatelje, družino?
•
Ali bi
mi bilo prav, če bi nekdo drug to storil meni?
•
Kaj bi
naredila najbolj etična oseba, ki jo poznam?
Največja »težava« - obrazložiti, opravičiti svoje
odgovore na ta vprašanja...
„Biti pošten in ostati cel, je najtežje“
TRAJNOSTNI
RAZVOJ zadovoljuje potrebe sedanje
generacije, ne da bi s tem prizadel zmožnosti prihodnjih generacij pri
zadovoljevanju njihovih potreb (medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost-npr.
pokojninskisistem)
Dva
koncepta trajnostnega razvoja
•
v razvitem svetu: gre ji za
drugačno, manj od materialnega udobja odvisno kakovost življenja z
občutkom za naravno okolje in enakost med generacijami, znotraj posamezne
generacije, duhovne vrednote...
•
v nerazvitem
svetu: prebivalstvo večinoma ni nikoli okusilo materialnega
blagostanja, se trajnost opredeljuje kot nekaj, kar naj bi omogočilo
bolj dostojno življenje, povečalo družbeno blaginjo in pravičnost...
TRAJNOSTEN
RAZVOJ (npr. posameznika, družbe, v
podjetju, v banki, v politiki,...) je možen le v primeru mešanih modelov (npr.
podjetje mora ustvarjati dobiček, a dobiček mora ustvarjati širiši družbeni
vpliv...). Na ta način boš ravnal zelo etično. Ampak, da boš znal
ustvarjati dobiček moraš pridobiti, osvojiti potrebna znanja, ki jih pričakujejo tudi sodobni filantropi...
SODOBNA
FILANTROPIJA ni več
"brezciljno dobrodelna“ -
promovira inovativni model
dobrodelnosti:
1.)
sodobni filantropi želijo, da se s „podarjenimi“ sredstvi ravna tako kot s podjetniškim kapitalom zato...
2.)
skupaj s kapitalom vedno pogosteje ponuja tudi ZNANJA,
kako ta kapital ohraniti in oplemenititi.
„Razumen človek
se svetu prilagodi; nerazumen človek pa poskuša doseči, da bi se svet
prilagodil njemu.
Zato je ves
napredek odvisen od nerazumnega človeka“
George Bernard Shaw
