Nekaj o javnih financah - država Slovenija in občine - 1.del

Sistem javnih financ

Javne finance so način zbiranja, upravljanja, razdeljevanja in porabe finančnih sredstev kot tudi različni učinki, ki jih ima zbiranje sredstev s strani države in drugih subjektov javnega prava, upravljanje s temi sredstvi in njihova razdelitev ter poraba na fizične in pravne osebe kot tudi na nacionalno gospodarstvo v celoti. Javne finance proučujejo družbeno, ekonomsko in politično stran javnega financiranja, njihov predmet pa je finančna dejavnost države in javnega sektorja.

Javnofinančni tokovi (prihodki in odhodki javnih financ) zajemajo štiri blagajne javnih financ, ki tvorijo globalno bilanco javnih financ države. Te štiri blagajne so:

·         državni proračun

·         občinski proračuni

·         Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, t.i. pokojninska blagajna, in

·         Zavod za zdravstveno zavarovanje RS, t.i. zdravstvena blagajna.

Deleži omenjenih blagajn v celotnih prihodkih in odhodkih so se v preteklosti le malenkostno spreminjali.

BLAGAJNE JAVNIH FINANC % prihodkov, odhodkov	Državni proračun	ZPIZ	ZZZS	Občinski proračuni
1992-prihodki	44,7	28,1	16,7	10,6
1992-odhodki	45,8	29,5	14,0	10,7
1999-prihodki	49,9	27,5	12,6	10,0
1999-odhodki	50,3	27,5*	12,4	9,8

Vir: Bilten MF

*odhodki ZPIZ so se sicer znižali (2 odstotni točki), a so se hkrati zvišali transferi iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno.

Pregled prihodkov za financiranje javne porabe

Državni in lokalni organi oblasti davščine, ki jih zajemajo, razporejajo med štiri blagajne javnih financ glede na obseg nalog in programov, ki so v njihovi pristojnosti. V nadaljevanju je podan pregled pripadnosti prihodkov za financiranje javne porabe po posameznih javnih blagajnah.

Najpomembnejše postavke na prihodkovni strani so domači davki na blago in storitve (1/3 celotnih prihodkov), prispevki za socialno varnost (nekaj manj kot 1/3) ter davki na dohodek in dobiček (nekaj pod 1/5).

Razporeditev davčnih prihodkov in davčne stopnje	Državni proračun	ZPIZ	ZZZS	Občinski proračuni	Davčne stopnje
Dohodnina*	46%			54%	Progresivna lestvica
Davek na dobiček	X				17% od 2013
Pokojninski prispevki		X			Glede na obseg pravic
Zdravstveni prispevki			X		Glede na obseg pravic
Prispevki za porodniško varstvo	X				0,1% oz. 0,2%
Prispevki za zaposlovanje	X				0,14% oz. 0,06%
Davki na plačilno listo**	X
Premoženjski davki				X	Progresivna lestvica
Domači davki na blago in storitve (DDV in trošarine)	X				22% oz. 9,5%
Carine in druge uvozne davščine	X				Glede na vrsto in poreklo proizvodov

* 1994: 30% občinski proračuni, 70% državni proračun, 2000: 35%, 65%

** S 1.1.2009 je prenehala obveznost plačevanja davka na izplačane plače

Najširši obseg posameznih vrst davčnih prihodkov ima državni proračun, medtem ko se blagajni ZPIZ in ZZZS polnita le s prispevki pokojninskega oziroma zdravstvenega zavarovanja ter s transferi iz državne »blagajne« (to velja tudi za občinske proračune).

Domači davki na blago in storitve zajemajo od 1. Julija 1999 davek na dodano vrednost (DDV) (prej prometni davek) in trošarine. Njihov delež v BDP (glej tabelo spodaj) narašča celo obdobje.

 Prispevki za socilano varnost, ki so onajpomebnejša prihodkovna postavka, vsebujejo prispevke ZPIZ, prispevke ZZZS, za zaposlovanje in prispevke za porodniški dopust. Skupna stopnja prispevkov za socialno varnost, ki jo plačujejo delojemalci, se od leta 1991 ni bistveno spremenila, medtem ko se je obremenitev delodajalcev znižala za 7 (sedem) odstotkov.

Odhodki v javnih financah

Velikost odhodkov in njihov razrez se določa v procesu sprejemanja proračuna in s celo kopico različnih zakonov, programov in drugih predpisov – BIROKRATIZACIJA (le kdo jih je sprejel, da nam sedaj nagajajo...).

Najprej se mora določiti ocena možnih prihodkov javnih financ, nato pa višina javnofinančnih odhodkov. Sledi priprava proračunskega memoranduma (v aprilu). Nato proračunski uporabniki oblikujejo finančne načrte. Spričo velikega števila različnih predpisov, ki določajo velikost odhodkov, se v vsakoletnem procesu sprejemanja proračuna lahko razporedi le približno 20% odhodkov. Prav nekontrolirana rast obveznosti proračuna na podlagi različnih predpisov, povzroča vse večjo rast javnofinančnih odhodkov in pušča le malo prostora  za vodenje fiskalne politike na podlagi razporejanja odhodkov s proračunom. To je potrebno racionalizirati.

Velikostno najpomembnejša postavka so transferi posameznikom in gospodinjstvom (40% - POKOJNINE, POMOČ BREZPOSELNIM, ) vseh odhodkov, izdatki za plače (21% - PLAČE JAVNIH USLUŽBENCEV) in izdatki za blago in storitve- JAVNI RAZPISI (20%)

Transferi posameznikoim in gospodinjstvom vsebujejo enostranska plačila države namenjena tekoči porabi posameznikov in gospodinjstev. Največji delež predstavljajo pokojnine – slabih 68%. Tu si še pomoč brezposelnim (cca 3%), družinski prejemki in starševska nadomestila (med 8% in 10%), transferji za zagotavljanje socialne varnosti (med 5% in 6%), tranasferi vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja (1%), nadomestila plač (2,5%), boleznine (3,5%) in štipendije (<1%).

Razliko med JF-mi prihodki in odhodki predstavlja JF-ni presežek ali primanjkljaj. Slovenija je do leta 1996 izkazovala presežek, od leta 1997 pa primanjkljaj.

Vzrok za nastajanje primanjkljaja je na prihodkovni strani predvsem zniževanje carinskih stopenj in prispevnih stopnjah ter osnov za PIZ.  Na strani odhodkov pa so se zvišali izdatki za plače in izdatki pokojninskega sistema. Na njihovo zvišanje je pomembno vplivalo tudi sprejemanje vedno novih obveznosti JF-ega sektorja z različnimi predpisi. Poleg tega so tu prisotni tudi vplivi spremenljivk, ki niso pod kontrolo državnega aparata (npr. indeksacija plač na inflacijo in potem pokojnin na plače...) ima pa država vpliv na sprejemanje teh spremenljivk v predpisih. TOREJ , TO LAHKO SPREMENIMO !!!