Svetovna banka[1] kot učinkovit pokojninski sistem priporoča večsteberni sistem kot obliko zagotavljanja primernih pokojnin, in sicer:
1. steber:
obvezno, javno upravljano pokojninsko
premoženje
2. steber: obvezno,
privatno upravljano pokojninsko premoženje
3. steber:
prostovoljno, privatno upravljano pokojninsko premoženje.
V letu 2005 je Svetovna banka dodala še nulti steber
(ang. zero pillar) ali »varnostno
mrežo«, ki predstavlja tako imenovano »socialno pokojnino«, in prav tako četrti
steber. Četrti steber vključuje osebno varčevanje in vse osebno premoženje, ki
ga ima posameznik izven pokojninskega sistema.
Pomemben cilj vsakega pokojninskega sistema je
zagotoviti minimalno pokojnino, še posebej najbolj ranljivim skupinam
starostnikov. Minimalno pokojnino zagotavlja nulti steber[2].
V primeru slovenskega pokojninskega sistema je to I. steber (nultega stebra v
slovenskem pokojninskem sistemu še ni, možnost in potreba za oblikovanje
obstajata).
Pokojninski
stebri v slovenskem pokojninskem sistemu
Državni zbor je leta 1992
s sprejetjem Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zastavil pot
reform in razvoja novega pokojninskega sistema. Pokojnina kot glavni vir
prihodkov upokojencev je sedaj sestavljena iz treh delov:
1.) del pripada
upokojencu po medgeneracijskem sporazumu (I. STEBER-javna pokojnina)
2.) del je
pokojnina pridobljena iz naslova obveznega DPZ[3], t. i. poklicna
pokojnina (II. STEBER-obvezno),
3.) del je
pokojnina pridobljena iz naslova PDPZ[4] (II. STEBER-prostovoljno DPZ).
Obstoječi slovenski
pokojninski sistem (točneje rečeno I.
STEBER oz. izplačevanje javne pokojnine) temelji na sistemu sprotnega
kritja oziroma na pretočnem sistemu oziroma dokladnem sistemu financiranja (ang. Pay-As-You-Go...PAYG).
Tak sistem lahko (normalno) deluje preko aktivnega prebivalstva, ki plačuje
socialne prispevke, ki zagotavljajo sprotno izplačevanje pokojnin za generacijo
sedanjih upokojencev. To razmerje (zavarovanci:uživalci pokojnin) se v
Sloveniji vse bolj zmanjšuje – v letu 2014 za enega upokojenca dela 1,37 zaposlenega oziroma jih toliko plačuje prispevke
(ZPIZ).
I. STEBER – starostna pokojnina[5]
(javna pokojnina) – potrebuje TRANSPARENTNOST
Različne
strokovne institucije prihodnjemu položaju upokojencev ne napovedujejo
blaginje. Živimo v upanju, da bo I. STEBER
ostal stabilen, v funkciji medgeneracijske solidarnosti. Res je, da upanje
umira zadnje kot pravimo, a bolj realno in potrebno je korenito ukrepati na tem
področju. Realnost je taka. Kot izvira iz letnega poročilo ZPIZ-a za leto 2014 je povprečna
neto starostna pokojnina znašala 613,13 evra, kar je 0,4 odstotka manj kot v
letu 2013. Razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo se je v
letu 2014 znižalo na 56,1 odstotka (2013: 56,6 odstotka), razmerje med
povprečno starostno pokojnino in
povprečno plačo pa na 61,0 odstotkov (2013: 61,7 odstotka).
II. STEBER – dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ) – potrebuje TRANSPARENTNOST
in PRIMERLJIVOST
Dodatno pokojninsko zavarovanje je namenjeno osebam,
ki so že vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar si
želijo dodatno socialno varnost v obdobju po upokojitvi.
Bistvo II. STEBER-a je, da
pri DPZ-ju prevzema zavarovanec
naložbeno tveganje z minimalnim zajamčenim donosom
na vplačane čiste premije. Za odmero dodatne pokojnine iz tega zavarovanja
(varčevanja) zato ni pomembna samo višina vplačanih premij, temveč tudi donos,
ustvarjen z nalaganjem sredstev. Pomemben cilj zavarovancev oziroma zaposlenih[6]
je učinkovito upravljanje s sredstvi,
katerih lastniki so, in s tem doseganje maksimalne vrednosti njihovega
premoženja. Mnenja sem, da institut zajamčene minimalne donosnosti sredstev
PDPZ, s katerim želi država zagotoviti varnost in določeno stopnjo donosnosti
sredstev, ne glede na uspešnost delovanja upravljavcev, v praksi ne more dovolj
učinkovito delovati, oziroma ne more pripomoči k oblikovanju učinkovitega
pokojninskega sistema.
II. STEBER predstavljajo
in izvajajo upravljavci pokojninskih sredstev, in sicer vzajemni pokojninski
skladi (VPS) (6 jih je), zavarovalnice (3 so) in pokojninske družbe (3), je pokazal predvsem TRI slabosti:
·
(pre)visoki stroški upravljavcev/izvajalcev: storitev
izvajalcev PDPZ je vezana na visoke vstopne in izstopne stroške ter
upravljalske provizije, donosi pa so manjši od pričakovanj zavarovancev - so zgolj
primerljivi ali nižji od dolgoročnega bančnega varčevanja.
·
neto donosi so
nepredvidljivi za varčevalce oziroma lastnike pokojninskega premoženja, saj na
stroške in provizije posameznik ne more vplivati oziroma zavarovanci kot
razpršeni lastniki pokojninskega premoženja nimajo nikakršnega vpliva na
poslovanje nosilcev zavarovanja;
·
institut »minimalna zajamčena donosnost« daje zavarovancem
(lastnikom pokojninskega premoženja) občutek, da je varčevanje za dodatno
pokojnino varno, odprava zajamčene donosnosti pa daje izvajalcem svobodo, da se
bo varnosti naložb namenjalo manj pozornosti, predvsem na račun pričakovanih
donosov na nepredvidljivih kapitalskih trgih (donosnost se mora vedno
primerjati s tveganjem, ki smo mu bili izpostavljeni da smo ta donos dosegli
t.j. standardni odklon).
TE TRI
POMANJKLJIVOSTI II. STEBRA lahko uspešno dopolni
stimulativen III. STEBER
pokojninskega sistema – pokojninsko varčevanje v bankah in hranilnicah in
dodatno še IV. STEBER (vse
premoženje posameznika izven pokojninskega sistema). III. STEBER in IV.STEBER pokojninskega
sistema v praksi v Sloveniji še nista (zadovoljivo) zaživela, saj zakonsko in
davčno nista urejena in regulirana.
III. STEBER – prostovoljno,
individualno dolgoročno pokojninsko varčevanje – potrebuje DAVČNO
STIMULATIVNO REGULIRANJE
Pokojninska
reforma (v letu 2013 in vse nadaljnje reforme) ne more v celoti odpraviti
padanja starostne pokojnine iz I. STEBRA,
zato je nujno sistemsko načrtovati ob II.
STEBRU tudi III. STEBER -
pokojninsko varčevanje v bankah in hranilnicah. Izpad starostne pokojnine iz I.STEBRA je mogoče učinkovito
nadomestiti z individualnim prostovoljnim pokojninskim varčevanjem za dodatno pokojnino.
Prebivalci
Slovenije (gospodinjstva) imamo v bankah in hranilnicah dobrih 16 milijard € varčevanja (Banka Slovenije Konsolidirani finančni računi - stanja 2015/Q2). To je dokaz, da Slovenci
znamo poskrbeti zase.
Učinek (velikost individualno
prostovoljno privarčevanih pokojninskih sredstev in njihova donosnost), bodo še
višji, če bo tudi država odigrala svojo vlogo (npr. dodani bonusi za
individualno dolgoročno pokojninsko varčevanje z vplačilom dodatnega, bonus
obroka pokojninskega varčevanja...podobno smo poznali pri stanovanjski
varčevalni shemi). Na ta način bi država lahko razbremenila svoje finance, saj I. STEBER šepa in peša in bi dejansko
lahko z javnimi sredstvi pomagali tistim, ki so te pomoči najbolj potrebni
(invalidi in drugače hendikipirane osebe, ki same resnično ne morejo poskrbeti
zase).ninsko
Kakšne značilnosti bi moralo imeti varčevanje v III. STEBRU, da bo zanimivo kot individualno
(prostovoljno) pokojninsko varčevanje:
·
donos je
fiksen in vnaprej znan delovanje po sistemu ni »presenečenj«
·
sredstva naspadajo v jamstveno shemo bank in hranilnic;
·
banka/hranilnica jamči varčevalcem varnost varčevanja z
vsem svojim premoženjem;
·
varčevalci
nimajo nobenih dodatnih stroškov/provizij (brez vstopnih in izstopnih
stroškov in upravljalske provizije);
·
davčno čimbolj
enakopravna in primerljiva obravnava III.
STEBRA glede na II. STEBER (zavarovancu/varčevalcu, ki v svojo
korist plačuje premije/obroke, se zniža osnova za dohodnino za leto, v katerem
je bila premija/obrok plačan(a); znesek premije/obroka, ki jo za račun
zavarovanca/varčevalca plačuje delodajalec, se ne všteva v osnovo za dohodnino;
delodajalcu se premije/obroki, ki jih v posameznem letu plača v korist zavarovancev/varčevalcev,
priznajo kot davčna olajšava pri davku od dohodka pravnih oseb in pri davku od
dohodkov iz dejavnosti; od premije/obroka se ne plačujejo prispevki za socialno
varnost, itd.);
·
Obračunane
obresti pri pokojninskem varčevanju v III. STEBRU ne bodo
obdavčene.
IV. STEBER-vse premoženje
izven pokojninskega sistema – potrebuje RACIONALIZACIJO
Vključuje osebno
premoženje, ki ga ima posameznik izzven pokojninskega sistema (npr. tudi
lastništvo nepremičnin, kjer smo Slovenci izredni...). V Sloveniji je realnost,
da je mnogo praznih nepremičnin ali pa v njih živijo starejši ljudje sami (predvsem
živijo same starejše ženske). Čim
starejši smo, čim težje in dražje je vzdrževanje nepremičnine, katere lastniki
smo. Zato je priložnost in izziv za državo lahko predvsem, da stimulativno regulira
doživljensko vzdrževanje starejših na domu in to tako, da bo to čimdlje
mogoče in bo finančno vzdržno. Tako za posameznika (civilno družbo) kot
državo. Zopet bo potrebno doseči kompromis (psihološki motiv lastnine je v
Sloveniji zelo zakoreninjen) in to je največji izziv za spremembe na tem
področju. Ki pa so nujne. Posebno
skrb na tem področju je izrazili ZDUS (Združenje Društev upokojencev
Slovenije), kjer se v tem trenutku
posvečajo predvsem sprejemu zakona s področja »Dolgotrajne oskrbe starejših«. Vsekakor je smiseleno
realizirati »medgeneracijski dogovor« med vnuki in starimi starši.
Kako
učinkovit je trenutno slovenski pokojninski sistem ?
Po klasifikaciji finančne korporacije Allianz
(»Pension Sustainability Index«) je slovenski pokojninski sistem v letu 2014
uvrščen na nezavidljivo 46. mesto med 50. pokojninskimi sistemi. Največji padec
je opazen v letu 2014 (v letu 2013 smo bili 31. med 44). Zadnja ocena
poslabšanja uvrstitve je v določeni meri posledica novih dejstev – Slovenija postaja vse bolj stara država
in to vse hitreje...
Razvrstitev Slovenskega pokojninskega sistema
Leto
|
2013
|
2014
|
Razvrstitve pokojninskih sistemov držav
»raziskovalcev« 2014
|
Mecer-Avstralija
|
SLO še ni uvrščena (CRO ni uvrščena)
|
SLO še ni uvrščena (CRO ni uvrščena)
|
Avstralija:
2/25, Francija: 14/25; Nemčija 11/25
|
Natixsis-Francija
|
16/150 (za primerjavo CRO: 35)
|
20/150 (za primerjavo CRO: 32)
|
Avstralija:
5/150 Francija: 15/150; Nemčija: 7/150
|
Allianz - Nemčija
|
31 mesto med 44 (za primerjavo CRO 15)
|
46 med 50 !!![7]
(za primerjavo CRO 28)
|
Avstralija:
1/50; Francija: 38/50; Nemčija: 25/50
|
Za
učinkovitost pokojinskega sistema je primerna pokojnina pomembna, vendar je
največji potencial možnih izboljšav v merjenju, upravljanju in različnih
razkritjih tveganj, vsebovanih v pokojninskih poslih. Izboljšave omenjenih
pokojninskih vidikov ne moremo vpeljati brez ustrezne organizacijske strukture
pokojninskega sistema, ki bo pripravljen in sposoben izvajati te pomembne
naloge.
Kje je prostor za izboljšanje (vsakega) pokojninskega
sistema ?
1.
povišati upokojitveno starost, ki mora odsevati pričakovano življenjsko dobo, tako
sedaj kot v prihodnosti in na ta način ZMANJŠATI izdatke javnih pokojnin (v
SLO: pokojnina iz I. STEBRA)
2.
promovirati
(beri: narediti spodbudno, stimulativno) zaposlenost
in/ali zaposlovanje starejših oseb, kar bo povišalo prihranke in s tem
dohodke v neaktivni dobi ter hkrati omejilo poviševanje pokojninskih izdatkov
iz I. STEBRA (če bi bili že
upokojeni namesto aktivni)
3.
davčno spodbujati privatno varčevanje (v SLO: v II.
in III. STEBRU) v okviru pokojninskega sistema in izven njega (IV. STEBER – vse premoženje izven pokojninskega
sistema) zaradi zmanjšanja odvisnosti od javne pokojnine (v SLO: I. STEBER)
4.
povečati udeležbo
zaposlenih in/ali samozaposlenih v dodatnem pokojninskem zavarovanju (v SLO: II. STEBER) in postaviti investicijsko privlačen III. STEBER (...poceni, donosnejši od depozitov pri bankah, bolj
transparenten ter zagotavljanje ažurnih informacij o privarčevanih sredstvih)
5.
zmanjšati oziroma
onemogočiti nenamenske odlive
pokojninskih sredstev (prihrankov) (v SLO: II. STEBER) – sicer se izgubi smisel II. STEBRA (enako naj velja za III. STEBER)
6.
izboljšati
učinkovitost upravljanja v pokojninskih skladih (vidik stroškov in donosnost)
(v SLO: II. STEBER) Razpršeno
lastništvo (velika razpršenosat lastništva pokojninskih sredstev t.j. veliko
število malih lastnikov) se lahko omili preko skrbnika/zaupnika lastnikov
pokojninskih sredstev.
Učinkovit
pokojninski sistem bo v celoto
povezal gospodarske politike, socialne politike ter politike finančnih trgov,
in najbolje uskladil različne interese, kar bo zagotavljalo primerno
oblikovanje vrednosti za vse deležnike (ang.
stakeholders) v pokojninskem sistemu.
Model življenjskega cikla posameznikovega ekonomskega
obnašanja predlaga, da mora posameznik stalno optimizirati svojo porabo skozi
celo življenje. Večinoma to naprej pomeni zadolževanje zaradi dosege cilja
primerne izobrazbe in prebivališča ter zaradi trajnih potrošnih dobrin. Vračilo
dolga v aktivni dobi, ko tudi ustvarjamo primerno finančno premoženje. V
neaktivni dobi se mora akumulirano premoženje (finančno in nefinančno
premoženje npr. nepremičnine, ki hitro postanejo breme, ko se staramo...)
preoblikovati v primerne pokojninske prihodke. Sicer bomo imeli v vsaki
starajoči se družbi z zagotavljanjem primerljivih dohodkov, ki smo jih dosegali
v naši aktivni dobi vsaj »prilagoditvene« probleme (beri: naš življenjski
standard bo padel...) > ali se bomo s
tem sprijaznili in znali živeti s tem je temeljno vprašanje za Slovence...
Kako bo sestavljena POKOJNINA vsakega izmed nas (delež
iz I. STEBRA, delež iz II. STEBRA, delež iz III. STEBRA, in delež iz IV. STEBRA...)
v bodoče je izziv, ki je pred vsemi nami.
ŠE ODGOVOR NA UVODNO VPRAŠANJE ...zato ker "prevzema
zavarovanec/varčevalec naložbeno tveganje" ...
[1] Poročilo z naslovom Averting the Old Age Crisis, leto
1994
[2] Klasifikacija Svetovne banke
[3] Dodatno Pokojninsko Zavarovanje
[4] Prostovoljno DPZ
[5] STAROSTNA POKOJNINA je odvisna od mesečnega povprečja plač, ki jih je
zavarovanec prejel, oziroma ZAVAROVALNIH OSNOV, od katerih so mu bili
obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18 letih (24 letih, ZPIZ-2) zavarovanja po
1.1.1970, ki so zanj najugodnejši (ZPIZ-1-UPB4, 39.člen). Za izračun
POKOJNINSKE OSNOVE se zavarovalne osnove (plače) iz prejšnjih let
PRERAČUNAJO Z VALORIZACIJSKIMI KOLIČNIKI, tako da ustrezajo gibanju POVPREČNIH
PLAČ (do 31.12.1990) in pokojnin (od 1.1.1991 dalje) v koledarskem letu pred
uveljavitvijo pravice do pokojnine (ZPIZ-1-UPB4, 47.člen). Sam Izračun
starostne pokojnine:je precej kompleksen. Izračun poenostavljeno izgleda:
A x
B = C
C x
D = E
Legenda: A...neto zavarovalna osnova=neto plača
oz. nadomestilo plače, B...valorizacijski količnik, C...pokojninska osnova,
D...odmerni odstotek
E...starostna pokojnina
[6] Zavarovanec oziroma
zaposleni je vedno lastnik vplačanega premoženja, ne glede na to ali plačila
zanj izvaja delodajalec.
[7] Glej
priložen graf oz. slikco