Svetilničarjeva dilema

Zakaj se je sploh odločil postati svetilničar ?

Robert je otočan, rojen na Sestrunju. Njegov oče je bil pomorec, in kot vsak mlad fant je tudi Robert hotel na morje, na ladjo. A mu mama ni dovolila, saj je imela izkušnje z očetom, ki ga nikoli ni bilo doma. Robert je šel zato na srednjo ekonomsko šolo. Najprej je delal v hotelu, potem na banki, kot menedžer v podjetjih. To delo, predvsem sklepanje poslov, ga je začelo neizmerno obremenjevati. »Vedno je nekdo pritiskal na mene, in pričakoval, da moram nekaj narediti. In jaz sem pritiskal na tiste pod sabo. Ko je eden od mojih zaposlenih zbolel, sem ga zamenjal z drugim. Videl sem, da je bil zame samo številka. Zavedal sem se, da sem tudi jaz, kljub trudu in prizadevnosti, samo številka za nekoga drugega. Ves svet tako deluje. TEGA NISEM MOGEL VEČ PRENAŠATI. Počutil sem se kot v mišnici. MORAL SEM SE REŠITI. In tako sem se odločil za umik na SVETILNIK«
Kakor je človek nasploh ambivalenten, je tudi Robert glede samote razdvojen. »Z ljudmi sem delal 30 let. Vsak dan sem se smehljal, čeprav mi kdaj ni bilo do smeha, vsak dan sem se rokoval in govoril, dober dan in hvala lepa. Spoznavale sem vedno nove ljudi, sklepal tudi prava prijateljstva. Včasih si ponovno zaželim ta ritual, pogrešam ljudi. A kakor mineva čas, po malem izgubljam odnos z javnostjo, s civilizacijo. Zdaj so moji prijatelji galebi, kuščarji, zajci«.
Družbena odgovornost podjetij in finančna neodgovornost – finančno etična dilema
Zasnova družbeno odgovornih podjetij temelji na dobrih namenih. Toda nekaj vodilnih v podjetjih jih neupravičeno uporablja, da bi svojim podjetjem omogočili egoistično ustvarjanje dobičkov. Zdi se, da je njihova filozofija naslednja: zaslužimo toliko denarja, kot ga lahko, tudi če moramo zaradi tega izkoriščati – in nato dajmo zanemarljiv delček svojih dobičkov v družbene namene ali ustanovimo fundacijo, prek katere bomo lahko uresničevali interese podjetja. In ne pozabimo pritegniti pozornost na svojo velikodušnost !
Toda kaj se zgodi kadar se dobiček in družbena odgovornost ne moreta ujemati ?
Izkušnje kažejo, da vedno zmaga zahteva po dobičku. Ker so vodstveni kadri nekega podjetja odgovorni pred njihovimi lastniki ali delničarji, MORAJO dati prednost dobičku. Če bi se sprijaznili z manjšimi dobički v korist družbeni blaginji, bi lastniki to razumeli kot prevaro in »družbena odgovornost podjetja bi zanje pomenila finančno neodgovornost«.

Se delavec umika pritiskom kapitala ?

Odtujeni sodobni človek je delavec, delodajalec, sindikalist, član sindikata...in konec koncev je vsak državljan države, ki mu pripada.
Vse relacije in odnosi morajo preživeti test pravičnosti in resničnosti.

Če je pravično in dobro, da podjetja za vsako ceno maksimirajo svoje dobičke, kako bodo ravnala z viri ? 

Država: Cilj dokumenta »Za dostojno delo« ni zmanjševanje pravne varnosti delavcev, pač pa zmanjšanje prekarnosti na našem trgu dela, pravi ministrica Anja Kopač Mrak. Izvedba: uzakoniti razlog porušeno zaupanje med delodajalcem in delavcem kot odpustni razlog.
Delodajalec: Isti dokument so obravnavali tudi na konferenci ob dnevu delodajalcev, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Izpostavili so, da je trg dela pri nas rigiden in nefleksibilen, kar vpliva na porast prekarnosti. Anketa med delodajalci, po treh letih, odkar je bila nazadnje spremenjena delovna zakonodaja, pa je potrdila nujnost fleksibilizacije odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
"Treba je najti kompromis, ki bo omogočal izvajanje varne prožnosti. Podpiram spremembe v smeri lažje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pa je z ustreznimi pravnimi normami treba zagotoviti, da ne bo izkoriščanj," je pojasnil generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.
Sindikat: Po javnem pozivu Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) pred dnevi je tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na tiskovni konferenci ministrico za delo Anjo Kopač Mrak pozvala, da iz strateškega dokumenta »Za dostojno delo« nemudoma umakne nov razlog za odpoved, in sicer porušeno zaupanje med delodajalcem in delavcem. V nasprotnem primeru so sindikati, kot je napovedal predsednik ZSSS Dušan Semolič pripravljeni na generalno stavko pa tudi na referendum, če ministrica ne bo umaknila novega razloga za lažje odpuščanje.
Državljan/delavec/član sindikata: zgornja dilema med državo/delodajalcem/sindikatom se lahko uspešneje REŠUJE tudi v dobro delavca/državljana/člana sindikata z zagotovitvijo »varne prožnosti« (katero predlagajo tudi delodajalci) z uzakonitvijo načela »MINIMALNE FINANČNE VARNOSTI« brezposelnih kot jo poznajo v Avstriji.
Pomembna razlika v obeh sistemih je ta, da je brezposelni v Avstriji upravičen do denarnega nadomestila tudi v primeru, če je delovno razmerje odpovedal sam ali pa je službo izgubil iz krivdnih razlogov.
S tem se bo lahko sprostil in zaživel trg dela. Zakaj ?
Na ta način se lahko rešujejo (oziroma začnejo pogajanja...) o več stvareh:
a.) ločili se bodo DOBRI delavci od SLABIH delavcev (prav to želijo delodajalci, saj DOBRIH delavcev ne želijo odpuščati, mar ne ?),
b.) to bo pripomoglo, da bodo iz odpustnih razlogov resnično odpuščeni le SLABI delavci. In nenazadnje,
c.) se bo našel kompromis, ki ga predlagajo tudi delodajalci.
Najbolj pomembno je enakopravno izhodišče, če že delavec in delodajalec končata na sodiščlu. Delodajalec in delavec sedaj v startu nista enako močna, zato je za šibkejšo stranko v postopku to običajno zelo stresno in finančno neizvedljivo.
V Sloveniji namreč velja, da brezposelni osebi, ki mu je delovno razmerje prenehalo po njegovi krivdi (le-ta se nato v dolgotrajnem postopku šele dokazuje na sodišču...) nadomestilo za brezposelnost NE PRIPADA.
Kaj običajno ostane šibkejšemu »nepriviligirancu« ? Institut poravnave, ki sam po sebi ne reši nič, oziroma še vedno ostane vprašanje: »KDO JE KRIV ?«. »Stvari ki se jim izogibamo, ostanejo«

Rešitev prekarnega dela je potrebno iskati drugje

Prekarci (vsaj veliko njih) si lahko sami ustvarijo delovno mesto. Najprej zase, nato še za druge.
Hkrati s prožnostjo trga delovne sile, ki jo pričakuje delodajalec je potrebno zagotoviti tudi prožnost novim oblikam podjetništva in podjetniškega organiziranja (ki jih želi država, kot na primer SOCIALNO PODJETNIŠTVO, in ZADRUGE), ki bi bila dobrodošla tudi za sedanje prekarce. To je lahko dobra rešitev za prekarno delo, ki jo poskuša reševati tudi gospa ministrica. Sedaj je še bolj jasno zakaj so socialna podjetja prešla iz okrilja Minsitrstva za delo pod okrilje Ministrstva za gospodarstvo. Tako kot vsak ne more biti podjetnik, tudi vsak ne more biti zaposlen (vsaj za nedoločen čas NE). Rešitev je vmes.
Trditev, po kateri velja, da je rešitev za brezposelnost (tudi rešitev prekarnega dela) ustvarjanje delovnih mest za vse je tudi eden od mrtvih kotov ekonomske teorije.
Edini način, kako pomagati brezposelnim, naj bi bil, da se jim preskrbi delo. Ekonomisti se oklepajo tega načina boja proti brezposelnosti, ker je edina oblika zaposlitve, ki jo pozna večina ekonomskih učbenikov, redna zaposlitev (le-to zagovarjajo tudi sindikalisti, želijo si jo delavci...). Ustvarjanje samostojnih delovnih mest (to ne gre ENAČITI s pojmom samozaposlitve v Sloveniji !!!) in prihodkov je smisel tudi socialnega podjetništva. Z nepriznavanjem, da je gospodinjstvo proizvodna enota in samostojno delo naravno sredstvo preživljanja, je ekonomska literatura postavila v slepo ulico z vidika poglavitne lastnosti ekonomske resničnosti.
Nisem proti ustvarjanju delovnih mest. Vendar ne mislite, da morajo ljudje čakati, da se bodo pojavila delovna mesta in da je lahko samostojno delo le začasna rešitev.

Najti samega sebe je ideal, ki se mu poskuša približati sam od sebe odtujeni sodobni človek. Ali je Robertu to uspelo ?

»Morate biti dovolj sebični, da se najprej uskladite s tem kar ste, sicer nimate drugim ničesar dati«
Da si racionalen, trajnosten (ekonomsko »sebičen« in ne-potraten), pomeni, da si etičen in moralen do sebe (razčistiš s sabo, kaj si...), in dovolj izobražen, da lahko trezno pomagaš drugim...Stojan Zorzenone

http://financialhousekeeper.simplesite.com/