Sistem javnih financ
Javne finance so
način zbiranja, upravljanja, razdeljevanja in porabe finančnih sredstev kot
tudi različni učinki, ki jih ima zbiranje sredstev s strani države in drugih
subjektov javnega prava, upravljanje s temi sredstvi in njihova razdelitev ter
poraba na fizične in pravne osebe kot tudi na nacionalno gospodarstvo v celoti.
Javne finance proučujejo družbeno, ekonomsko in politično stran javnega
financiranja, njihov predmet pa je finančna dejavnost države in javnega
sektorja.
Javnofinančni tokovi
(prihodki in odhodki javnih financ) zajemajo štiri blagajne javnih financ,
ki tvorijo globalno bilanco javnih financ države. Te štiri blagajne so:
·
državni proračun
·
občinski proračuni
·
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
RS, t.i. pokojninska blagajna, in
·
Zavod za zdravstveno zavarovanje RS, t.i. zdravstvena
blagajna.
Deleži omenjenih blagajn v
celotnih prihodkih in odhodkih so se v preteklosti le malenkostno spreminjali.
BLAGAJNE
JAVNIH FINANC
%
prihodkov, odhodkov
|
Državni proračun
|
ZPIZ
|
ZZZS
|
Občinski proračuni
|
1992-prihodki
|
44,7
|
28,1
|
16,7
|
10,6
|
1992-odhodki
|
45,8
|
29,5
|
14,0
|
10,7
|
1999-prihodki
|
49,9
|
27,5
|
12,6
|
10,0
|
1999-odhodki
|
50,3
|
27,5*
|
12,4
|
9,8
|
Vir: Bilten MF
*odhodki ZPIZ so se sicer
znižali (2 odstotni točki), a so se hkrati zvišali transferi iz državnega
proračuna v pokojninsko blagajno.
Pregled prihodkov za financiranje javne porabe
Državni in lokalni organi
oblasti davščine, ki jih zajemajo, razporejajo med štiri blagajne javnih financ
glede na obseg nalog in programov, ki so v njihovi pristojnosti. V nadaljevanju
je podan pregled pripadnosti prihodkov za financiranje javne porabe po
posameznih javnih blagajnah.
Najpomembnejše postavke na
prihodkovni strani so domači davki na blago in storitve (1/3 celotnih
prihodkov), prispevki za socialno varnost (nekaj manj kot 1/3) ter davki na
dohodek in dobiček (nekaj pod 1/5).
Razporeditev
davčnih prihodkov in davčne stopnje
|
Državni proračun
|
ZPIZ
|
ZZZS
|
Občinski proračuni
|
Davčne stopnje
|
Dohodnina*
|
46%
|
54%
|
Progresivna lestvica
|
||
Davek
na dobiček
|
X
|
17% od 2013
|
|||
Pokojninski prispevki
|
X
|
Glede na obseg pravic
|
|||
Zdravstveni prispevki
|
X
|
Glede na obseg pravic
|
|||
Prispevki
za porodniško varstvo
|
X
|
0,1% oz. 0,2%
|
|||
Prispevki
za zaposlovanje
|
X
|
0,14% oz. 0,06%
|
|||
Davki
na plačilno listo**
|
X
|
||||
Premoženjski
davki
|
X
|
Progresivna lestvica
|
|||
Domači
davki na blago in storitve (DDV in trošarine)
|
X
|
22% oz. 9,5%
|
|||
Carine
in druge uvozne davščine
|
X
|
Glede na vrsto in
poreklo proizvodov
|
* 1994:
30% občinski proračuni, 70% državni proračun, 2000: 35%, 65%
** S 1.1.2009 je prenehala
obveznost plačevanja davka na izplačane plače
Najširši obseg posameznih
vrst davčnih prihodkov ima državni proračun, medtem ko se blagajni ZPIZ in ZZZS
polnita le s prispevki pokojninskega oziroma zdravstvenega zavarovanja ter s transferi iz državne »blagajne« (to velja tudi za
občinske proračune).
Domači davki na blago in
storitve
zajemajo od 1. Julija 1999 davek na dodano vrednost (DDV) (prej prometni davek)
in trošarine. Njihov delež v BDP (glej tabelo spodaj) narašča celo obdobje.
Prispevki
za socilano varnost, ki so onajpomebnejša prihodkovna postavka,
vsebujejo prispevke ZPIZ, prispevke ZZZS, za zaposlovanje in prispevke za
porodniški dopust. Skupna stopnja prispevkov za socialno varnost, ki jo
plačujejo delojemalci, se od leta 1991 ni bistveno spremenila, medtem ko se je obremenitev
delodajalcev znižala za 7 (sedem) odstotkov.
Odhodki v javnih financah
Velikost
odhodkov in njihov razrez se določa v procesu sprejemanja proračuna in s celo
kopico različnih zakonov, programov in drugih predpisov – BIROKRATIZACIJA (le
kdo jih je sprejel, da nam sedaj nagajajo...).
Najprej
se mora določiti ocena možnih prihodkov javnih financ, nato pa višina
javnofinančnih odhodkov. Sledi priprava proračunskega memoranduma (v aprilu).
Nato proračunski uporabniki oblikujejo finančne načrte. Spričo velikega števila
različnih predpisov, ki določajo velikost odhodkov, se v vsakoletnem procesu
sprejemanja proračuna lahko razporedi le približno 20% odhodkov. Prav nekontrolirana rast obveznosti
proračuna na podlagi različnih predpisov, povzroča vse večjo rast
javnofinančnih odhodkov in pušča le malo prostora za vodenje fiskalne politike na podlagi
razporejanja odhodkov s proračunom. To je potrebno racionalizirati.
Velikostno najpomembnejša
postavka so transferi posameznikom in
gospodinjstvom (40% - POKOJNINE, POMOČ BREZPOSELNIM, ) vseh odhodkov, izdatki za plače (21% - PLAČE JAVNIH
USLUŽBENCEV) in izdatki za
blago in storitve- JAVNI RAZPISI (20%)
Transferi posameznikoim in gospodinjstvom vsebujejo enostranska
plačila države namenjena tekoči porabi posameznikov in gospodinjstev. Največji delež predstavljajo pokojnine – slabih 68%. Tu si še pomoč
brezposelnim (cca 3%), družinski prejemki in starševska nadomestila (med 8% in
10%), transferji za zagotavljanje socialne varnosti (med 5% in 6%), tranasferi
vojnim invalidom, veteranom in žrtvam vojnega nasilja (1%), nadomestila plač
(2,5%), boleznine (3,5%) in štipendije (<1%).
Razliko
med JF-mi prihodki in odhodki predstavlja JF-ni presežek ali primanjkljaj. Slovenija je do leta 1996 izkazovala
presežek, od leta 1997 pa primanjkljaj.
Vzrok za nastajanje primanjkljaja je na prihodkovni
strani predvsem zniževanje carinskih stopenj in prispevnih stopnjah ter
osnov za PIZ. Na strani odhodkov
pa so se zvišali izdatki za plače in izdatki
pokojninskega sistema. Na njihovo zvišanje je pomembno vplivalo tudi
sprejemanje vedno novih obveznosti JF-ega sektorja z različnimi predpisi. Poleg tega so tu prisotni tudi vplivi
spremenljivk, ki niso pod kontrolo državnega aparata (npr. indeksacija plač na
inflacijo in potem pokojnin na plače...) ima pa država vpliv na sprejemanje
teh spremenljivk v predpisih. TOREJ , TO LAHKO SPREMENIMO !!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar